130# Ikea od vžigalic do danes

Kamorkoli pogledam v teh dneh povsod piše Ikea. V glavi in na “papirju” že nekaj časa sestavljam objavo o Ikei, moji slabosti, ljubezni, prednosti…. name it, ki traja že 15 let. Ne vem, če si upam zapisati, kaj VSE sem raziskala o Ikei. So bili časi, ko sem se lotila Ikee košček po košček.

Ikea (ime je dobila po začetnicah imena ustanovitelja Ingvarja Kamprada, dodani sta začetnici kmetije (Elmtaryd) in vasi (Agunnaryd), kjer je ustanovitelj preživel otroška leta) je bila ustanovljena leta 1943. Gospod Kamprad je začel svojo poslovno pot s prodajo vžigalic, ugotovil je namreč, da jih lahko zelo poceni kupi na veliko v Stockholmu in še vedno precej poceni proda naprej svojim strankam. Nadaljeval je s prodajo rib, okraskov za božična drevesa, semen in kasneje s prodajo kemičnih in navadnih svinčnikov.

Kmalu je natisnil prvi katalog ter ga razdelil svojim kupcem, blago je dostavljal z mlečnim vozom. Leta 1951 je spoznal tržno nišo v pohištveni industriji s poudarkom na poceni pohištvu, to je bil začetek Ikee, kot jo poznamo danes. Naslednja prelomnica se je zgodila leta 1955, ko so domači dobavitelji zaradi pritiska Ikeine konkurence prenehali sodelovati z Ikeo, to je povzročilo, da so pri Ikei sami začeli ustvarjati pohištvo, ki je vodilo k še cenejšemu in k bolj praktičnemu pohištvu. Nekdo od zaposlenih je namreč odvil noge iz mize, da bi mizo lahko spravil v avto – začetek t.i. ploskega pakiranja, tudi to je pripomglo k znižanju cene pohištva.  Ikea je kar naenkrat znala iz problemov potegniti priložnosti.

Leta 1997 pa so predstavili t.i. linijo za otroke. Začeli so izdelovati pohištvo za otroke. K razvoju so pritegnili tako otroške psihologe kot strokovnjake otroške igre ter tako poskušali razviti pohištvo, ki krepi otrokove motorične sposobnosti, socialni razvoj in kreativnost. Poleg samega pohištva so dali poudarek tudi na posebna mesta v trgovini: poseben obrok v Ikeini restavraciji in veliko igralnic, tako da otroci zelo radi obiskujejo Ikeine trgovine.

O ustanovitelju kroži ogromno anekdot, ta, da je sam na list papirja zrisal otroško linijo, da se menda vedno vozi v ekonomskem razredu na letalu (hm tole glih ne verjamem, ampak ok). Težave, ki so jih imeli, ko je švedska televizija posnela dokumentarec, ki je dokazoval, da se pohištvo izdeluje s pomočjo izkoriščanja otrok, njihov odziv od doniranja ogromnih količin denarja unicefu, do reklamih akcij, ki so govorile nasprotno.

Morda me je celo sram priznati, da sem tam okoli 10.avgusta kukala po vseh možnih Ikea domenah, kje bodo predstavili prvi novi katalog (jasno vedno zmaga .se)… in ugotovila, da se katalogi med državami razlikujejo, da se razlikuje cenovna politika med državami, kar me je potegnilo v raziskovanje kako Ikea išče svoje poslovne partnerje, predvsem izdelovalce. Prioritetno izbira proizvajalce, ki so v težavah, imajo prostor v proizvodnji, …

Recimo dejstvo, da mora vsak oblikovalec poleg tega da izriše izdelek poskrbeti tudi, da ne bo presegel začrtane cene, ki je navadno zelo nizka. Njihovi izdelki so precej lahki za sestavit. Tako simpl, da niti otroci nimajo težave. Ne verjamete?

Tole sta predkratkim suvereno sestavila štiri in skoraj sedemletnik:

in nobena odrasla oseba jima ni pomagala.

Razvpite so njihove televizijske reklame in cele reklamne akcije, iskreno tega je toliko, da ne bom nikoli končala.

  • Elite designers against Ikea, spletna stran
  • Delček zbirke Ikejinih oglasov, tule – ne manjka tudi kakšne od prepovedanih oglasov (vibrator kot otroška igrača recimo?)

Hkrati najdete na spletu kar nekaj firm, ki se ukvarjajo z izdelavo prevlek za kavče,  ki jih kupite v Ikei, ali pa vam delijo nasvete, kako preurediti Ikeino pohištvo, da je izvirno. Primer Bemz izdelovanje prevlek za IKEA kavče.

Predvsem to o izvornosti njihovih kosov pohištva  je Ikea tudi sama uporabila ob proslavljanju 30 letnice knjižnega regala Billy.

Billy na sto in en način:

Ikea danes? Kaj pa vem, ko smo v našem tujem mestu, nam velikokrat pride zelo prav, se gremo malo poigrat, malo pojest v njihovo restavracijo. Nakupimo brisače, servetke, svečke in krožnike. Od kar imajo toliko vrst metrskega blaga in darilnega papirja grem tja še raje.  A niso kjutiš? Črni darilni papir smo  nakupili, ima prcej glamurozen izgled, mi pa imamo idejo ali dve kako ga bomo uporabili.

Metrsko blago

Izgled njihovih izdelkov je še vedno wow, kvaliteta s časom še bolj pada. Cenovna konkurenca dela svoje tudi pri ikei, morda temu botruje naša potrošniška družba, saj veste, danes imamo tak kavč, jutri drugega.

Viri in predvsem še več branja za nove navdušence:

1. Bussinessweeek

2. answer.com

In na koncu, za nekaj časa jo bom pustila pri miru, Ikeo namre, I rest my case, al kako se že zaključijo take debate.

  • Share/Bookmark

Tagi: , , , ,

  1. sličica Ana

    IKEA ima strategijo nizkih stroškov in vse se vrti okoli družine. In res je, da vsi potujejo v ekonomskem razredu. Tega se držijo kot pribito. Zadnjič sva šla s fantom gledat (v enem drugem kontekstu), koliko stanejo karte za isti let v ekonomskem, business in first class. Economy je bil 600 eur, business 5000, first pa 10.000 eur. Na celoletni ravni se v takem gigantu to verjetno kr pozna. S tem ne samo da prišparajo, ampak so vzgled celotni firmi.

    In če pomisliš na družino in ugodno okolje za nakupe, je Ikea verjetno idelana. Verjetno pravim, ker še nimam otrok. Nazadnje, ko sem bila tam sem opazila igralnico v jedilnici in kako domiselna je. otroci se igrajo v prostorču napolnjenem z žogami, starši pa sedijo okoli in lahko v miru pojejo svoje kosilo. Ali pa otroka oddajo kar v Ikea vrtec.

    Zanimivo se mi zdi, ko berem po švedskih blogih, kako je v večini tam ne marajo, ker je vsako stanovanje kot klon. Ikea klon. In mogoče je res. Radi tam kupujemo, potem pa se znajdeš v tem, da ima večina prijateljev enako pohištvo, drugače razporejeno. Nič drugače verjetno ni s populacijo najstnikov in oblačili iz H&M.

  2. sličica Ana

    P.S. En del pohištva za Ikeo proizvaja tudi eno slovensko podjetje :)

  3. sličica pullga

    Ana, hvala za obogatitev prispevka. Ko sem rekla, da ne verjamem, da se vozi v ekonomskem razredu ustanovitelj. Za ostale mi je jasno, da se.
    Oh zabavne so tudi zgodbice z prenosom lastnštva, saj so lastništvo prenesli na nizozemsko dobrodelno organizacijo (ali dansko?) in jasno, ker niso na borzi se o njihovem premoženju samo ugiba in dela projekcije.

    Slovenska podjeta – mislim, da jih je bilo v zgodovini kar nekaj, ki so proizvajali, vendar se število manjša, saj se spomniš Razgorška, ne vem kako je s Tomosom, oni so delali noge za mize… pa mislim, da se tudi zmanjšuje delež naročil.

  4. sličica katja

    v moji župniji (haha, kakšen izraz:) je ta tovarna, kjer izdelujejo dele za ikeino pohištvo. pri nas doma imamo več billyjev in tiste fejmus pisane plastične stolčke/pručke. do nas so prišle prav s tovornjakom, ki pride po tiste obdelane iverke v župnijsko fabriko. prav v ikei pa nisem še bila. morda je še bolje tako, glede na moje zmožnosti zapravljanja za nepomembne prčkarije. :)

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !