O nalepkah

Ena boljših kolumen, Mirjam spisala:

Vse za dom – New Deal po slovensko. Razmišljanje gospodinje.

»A pol jih ne zbirate?« gleda me z zmedenimi očmi in gelirani nohti z zvezdicami mi molijo sedem nalepk.
»A jih date meni?« začivka upokojenka za mano.
»To se pa ja splača!« reče še komunalec v vrsti, ki je skočil po svojo malico k najbližjemu sosedu.
»Vsi jih vzamejo,« prigovarja prodajalka.

Zmedejo me. To z nalepkami in z mano je križ že od Životinjskega carstva – Živalskega kraljestva naprej. Ne obnese se. Nimam motivacije. Čeprav vsi pravijo, da se splača: z Živalskim kraljestvom da bi si končno uredila zoološko znanje, z nalepkami svojih trgovskih sosedov pa da bom blazno nagrajena za nakupe in bom potem spet kupovala – in spet prihranila. Jaz pa, mula trmasta, izračunam, da namesto nalepk lahko kupim vsaj tri enciklopedije o živalih – če bi me zanimale, in si rečem, da so krožniki čisto v redu, celo kakovostni, ampak svoj beli servis že imam – zakaj naj bi imela dva?

Po ulicah še vedno hodijo rjavi nahrbtniki, ki se jih je kupovalo z nalepkami pred kakimi petimi leti. In sosedovi pisani porcelanasti krožniki in skodelice – saj mi ne boste verjeli, kje vse sem jih videla: »O, a vi jih imate tudi?« Ja, imajo, celo kolekcijo, samo en komad, 22 kosov in tako naprej, ker da bi bilo škoda ne izkoristiti, ker se splača, ker se podarjenemu konju ne gleda v zobe, ker imajo vsi, ker so tako lepi, ker so jih rabili, ker, ker, ker …

Potem me prešine …  beri dalje

foto: klemenB

  • Share/Bookmark

Tagi: ,

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !